Nicolás Maduro se je v New Yorku pojavil pred sodiščem, kjer so mu prebrali obtožnico. Sojenje poteka ob močni mednarodni kritiki ameriškega ravnanja. Nemška vlada je previdna pri odzivu na aretacijo, saj ne želi razjeziti Trumpa. Madurova naslednica ima podporo vojske, medtem ko Trump zavrača Nobelovo nagrajenko kot predsednico. Varnostni strokovnjaki razpravljajo o možnostih dogovora med Trumpom in venezuelsko vlado po strmoglavljenju Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju več virov blizu Bele hiše izključil možnost, da bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prevzela vodenje Venezuele. Glavni razlog za to odločitev naj bi bil njen sprejem Nobelove nagrade za mir, priznanja, ki si ga Trump že dolgo javno želi. Čeprav je Machado nagrado posvetila prav ameriškemu predsedniku, so viri navedli, da je bila njena privolitev v priznanje za Trumpa nedopustno dejanje. Eden izmed virov je celo trdil, da bi Machado že bila predsednica Venezuele, če bi nagrado zavrnila z obrazložitvijo, da pripada Trumpu. Kljub temu da kritiki poudarjajo nesposobnost Machado za vodenje države kot bolj realen razlog za njeno marginalizacijo, v ameriški administraciji prevladuje zgodba o osebnem zameru predsednika. Machado se je v zadnjem času močno trudila pridobiti Trumpovo naklonjenost in je javno podpirala njegovo agresivno strategijo do Venezuele, vključno z zasegi tankerjev, vendar to ni spremenilo predsednikovega stališča. Situacija kaže na prepletanje osebne nečimrnosti in zunanjepolitičnih odločitev v trenutni ameriški administraciji.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Razkrito je bilo, da je ameriška obveščevalna agencija CIA od avgusta vohunila za Madurom, vključno z uporabo nevidnih dronov, da bi spremljala njegove navade. Pred vojaško operacijo naj bi ZDA Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo. Ameriški uradniki so izrazili željo po izkoriščanju uspeha operacije v Venezueli in jo morebiti ponovili v Iranu. Marco Rubio je poudaril, da ZDA ne nameravajo upravljati z Venezuelo, temveč jo prisiliti k spremembam. Pravni strokovnjaki so izrazili dvome o zakonitosti ameriške invazije na Venezuelo in zajetja Nicolasa Madura.

Vsako leto se po svetu zgodi veliko znanstvenih odkritij, vendar je težko razločiti med resničnimi preboji in zgolj medijskim napihovanjem. Članek izpostavlja pet najpomembnejših znanstvenih odkritij leta 2025.

Kolumnist New York Timesa Thomas B. Edsall je opozoril, da politike predsednika Donalda Trumpa bolj škodujejo njegovim podpornikom kot komu drugemu, saj naj bi deregulacija toksičnih kemikalij in oslabitev pravil o onesnaževanju povzročila počasno smrt rudarjev, gasilcev in delavcev v proizvodnji. Dion Lefler, urednik mnenj pri Wichita Eagle, pa je dejal, da tarife, ki jih je uvedel Trump, najbolj prizadenejo starejše na fiksnih dohodkih in se odražajo v višjih cenah živil.

Avtor priznava težave pri sprejemanju Nobelove nagrade, a izraža pripravljenost, da se prepusti korupciji, kot jo je pokazal šef FIFA, Gianni Infantino. Ton je satiričen.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo, James A. Robinson, je na Tajvanu predaval o razlogih za propad držav. Poudaril je, da politični sistemi z razpršeno močjo in spoštovanjem pravne države dolgoročno ohranjajo spodbude za inovacije, kar je ključno za uspeh države.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko prijavo proti Nobelovi fundaciji, pri čemer jo obtožuje, da je Nobelovo nagrado za mir spremenila v "instrument vojne". Razlog za to je podelitev nagrade venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Assange trdi, da nagrada krši Nobelova načela in omogoča vojne zločine.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je zapustila Norveško, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Støre. Machado je pretekli teden preživela v Oslu, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za demokracijo.

Družina Narges Mohammadi je sporočila, da iranske oblasti ne dovolijo neodvisnega zdravniškega pregleda Nobelove nagrajenke. Po aretaciji prejšnji teden so jo dvakrat odpeljali na urgenco zaradi hudih pretepanj.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir, María Corina Machado, je po dramatičnem pobegu iz Venezuele utrpela zlom vretenca. Kot so potrdili zdravniki v Oslu, je do poškodbe prišlo med nevarno potjo, ko je zapuščala državo. Njena ekipa je potrdila, da se bo kljub temu vrnila v Venezuelo, kjer nadaljuje s političnim delovanjem.

Tajvanska podpredsednica蕭美琴 se je srečala s profesorjem Jamesom A. Robinsonom, Nobelovim nagrajencem za ekonomijo. Izrazila je upanje, da bo izmenjava mnenj prispevala k izboljšanju politik in zagotovila uspeh države in družbe.

Iranska aktivistka za človekove pravice in Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohammadi je bila po aretaciji 12. decembra, med katero naj bi jo varnostne sile preteple, dvakrat odpeljana na urgenco. Mohammadi, ki je nagrado prejela leta 2023 med prestajanjem zaporne kazni, je bila ponovno aretirana po tem, ko je obsodila sumljivo smrt odvetnika Khosrowa Alikordija.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.

Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v prvem ameriškem intervjuju po prejemu nagrade izjavila, da popolnoma podpira strategijo predsednika Trumpa v Venezueli. Machado je poudarila, da je venezuelsko ljudstvo hvaležno administraciji Donalda Trumpa, ki je okrepila pritisk za odstranitev predsednika Nicolása Madura. Podpira tudi zaseg venezuelskega tankerja s strani ZDA.

Nobelov nagrajenec za mir Ales Bialiatski je po izpustitvi iz beloruske zaporni celice v Vilni prispet na intervju za Associated Press naravnost iz zobozdravstvene ordinacije.

Beloruske oblasti so izpustile 123 zapornikov, med njimi Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bjaljackega, Marijo Kolesnikovo in Viktarja Babarika, po pogajanjih, v katerih je sodeloval odposlanec ZDA. Do izpustitve je prišlo po tem, ko so ZDA omilile sankcije proti Belorusiji.

Beloruske oblasti so v soboto izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora, kar je za Associated Press potrdil zagovornik človekovih pravic. Izpustitev sledi prizadevanjem avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. V zameno za olajšanje sankcij je Lukašenko pomilostil 123 zapornikov, je poročala državna tiskovna agencija Belta. ZDA so pred tem v soboto napovedale odpravo sankcij za beloruski sektor potaše. Minsk, tesen zaveznik Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami. Lukašenko vlada državi z 9,5 milijona prebivalcev z železno roko.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Joseph Stiglitz, je v Beogradu opozoril, da 'trampekonomija' ne deluje in da je Evropa zadnji branik človekovih pravic in demokracije. Stiglitz je izpostavil, da se mora Evropa bolj integrirati in razviti lasten obrambni ter tehnološki sektor, da bi se lahko uprla izzivom iz ZDA in Rusije. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi potencialnih nevarnosti umetne inteligence.

Vlada Curaçaoja ni bila vpletena v načrtovanje ali izvedbo potovanja venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v tem tednu na Norveškem prejela Nobelovo nagrado za mir, je sporočil premier Curaçaoja, Gilmar ‘Pik' Pisas.

Mednarodne skupine za človekove pravice so obsodile ponovno aretacijo Nobelove nagrajenke za mir Narges Mohammadi v Iranu. Iranske oblasti so jo aretirale skupaj z drugimi aktivisti med protestom in trdijo, da je bil namen aretacije zaščititi jih pred trdolinijaši, kar aktivisti zanikajo. Nobelov odbor je aretacijo obsodil in pozval k njeni takojšnji izpustitvi.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado načrtuje vrnitev v Venezuelo takoj, ko bo mogoče, potem ko je v Oslu prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado ne načrtuje obiska Španije ali evropske turneje, ampak se želi osredotočiti na načrtovanje vrnitve v domovino. Pred vrnitvijo bo izkoristila čas za srečanje s prijatelji in družino, obisk zdravnika in opravljanje koristnih srečanj.

Donald in Melania Trump sta poslala osebno sporočilo Aleksandru Lukašenku. Pismo je prinesel posebni odposlanec ZDA, John Cole.

Iranske varnostne sile so aretirale Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohamadi. Pridržali so jo skupaj z drugimi aktivisti na žalni slovesnosti za odvetnika in zagovornika človekovih pravic Hosrova Alikordija, ki so ga prejšnji teden našli mrtvega.

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je dejala, da ji je podpora ameriške vlade omogočila potovanje v Oslo, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir. To se je zgodilo po tem, ko so ZDA zasegle tanker z nafto, s čimer so dramatično povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Machado se je skrivala od 9. januarja, vendar ji je s pomočjo Trumpove administracije uspelo priti na podelitev nagrad, kjer jo je zastopala njena hči.

Kraljica Máxima je blestela na božičnem gala dogodku in med državniškim obiskom, medtem ko je princesa Ingrid Alexandra prisostvovala podelitvi Nobelovih nagrad. Strokovnjakinja za kraljevo modo, Josine Droogendijk, komentira kraljeve modne izbire.

Ana Corina Sosa, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir 2025. Machado se zaradi nepredvidenih okoliščin ni mogla pravočasno udeležiti slovesnosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila svoj položaj "brez komentarjev" glede nagrade, pri čemer se je sklicevala na načelo nevmešavanja in samoodločbe narodov. Sheinbaumova se je med jutranjo konferenco še enkrat izognila komentarjem na to temo.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir 2025, se je po enem letu pojavila v Oslu. Iz Osla je zagotovila, da bo storila vse, da se vrne v Venezuelo in nadaljuje boj za konec tiranije. Medtem so ameriška bojna letala preletela zaliv Venezuele, kar kaže na stopnjevanje agresivnosti ZDA v regiji.

Na podelitvi Nobelovih nagrad v Stockholmu je kronprincesa Victoria presenetila z izbiro obleke. Nosila je staro obleko svoje matere, kar je vzbudilo pozornost in spomin na pomemben trenutek njene matere. Slovesnosti so se udeležili tudi švedski kralj Carl XVI. Gustaf, ki je nagrajencem izročil medalje in diplome.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado je prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere, ki se že 16 mesecev skriva in se ne more varno vrniti v Venezuelo. Nagrada opozarja na krizo v Venezueli, ki jo zaznamujejo gospodarski zlom, množični izgon in omejevanje svoboščin. Poudarja, da je boj v Venezueli sedaj predstavljen kot boj med demokracijo in avtoritarnostjo.

Voditeljica opozicije v Venezueli, Maria Korina Mačado, ki živi v ilegali v svoji državi, ni prevzela Nobelove nagrade za mir 2025 v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela Ana Korina Sosa. Mačado je poslala ganljivo sporočilo in obljubo o 'svobodni Venezueli'.

V Stockholmu so podelili Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in literaturo, potem ko so v Oslu podelili nagrado za mir. Skupno je nagrado prejelo 13 posameznikov, ki si bodo razdelili finančni del nagrade, vreden približno milijon evrov za vsako kategorijo.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.

Letošnje Nobelove slovesnosti so zaznamovale drzne stilske izbire in barve, pri čemer se zdi, da so se vse kraljeve družine odločile za ponovno uporabo oblačil. Stilistka Frida Zetterström poudarja, da to pošilja pomemben signal z vidika trajnosti.

Odbor za Nobelovo nagrado je presenetljivo sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado na poti v Oslo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado je skrivno zapustila Venezuelo. Nagrada je povzročila ogorčenje med zavezniki venezuelskega diktatorja Nicolása Madura.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Nobelov inštitut je potrdil, da je Machado varna in da bo v Oslu, vendar je zaradi napetih razmer v Venezueli ni bilo na podelitev. Uradno je v prikritju od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado je v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere. Machado se ni udeležila slovesnosti, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je Machado varna in bo v Oslu, vendar njena prisotnost ni bila mogoča. Direktor inštituta Kristian Berg Harpviken je dejal, da se Machado ni mogla udeležiti slovesnosti in da jo bo nadomestila hči.

László Krasznahorkai je po dveh mesecih čakanja prejel Nobelovo nagrado za književnost na slovesnosti v Stockholmu. Nagrado sestavljajo diploma, medalja z likom Alfreda Nobela in denarna nagrada v višini 11 milijonov švedskih kron. Poleg Krasznahorkaija je nagrado prejelo še dvanajst znanstvenikov.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se ni mogla udeležiti podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu zaradi varnostnih razlogov. Njena hči je v sredo v njenem imenu prevzela nagrado. Inštitut je sporočil, da je Machado varna in da je ni bilo na slovesnosti, ker se skriva, odkar so bile v njeni državi volitve.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.

María Corina Machado je na poti v Oslo, vendar na podelitev Nobelove nagrade za mir ne bo prispela pravočasno. Kljub temu naj bi Machado potovala v Oslo, kot je bilo načrtovano, čeprav ni mogla biti prisotna na sami slovesnosti. Med slovesnostjo je bil predvajan njen avdio posnetek, v katerem se je zahvalila za priznanje in potrdila, da potuje na Norveško.

Tajvanski demokratični sklad je podelil azijsko nagrado za človekove pravice indonezijski organizaciji za pravno pomoč in človekove pravice (PBHI). Predsednik PBHI, Iburani, je ob prejemu nagrade poudaril, da kljub izzivom, s katerimi se sooča Azija, želja po svobodi in dostojanstvu ostaja močna. Poudaril je tudi, da se Indonezija sooča z nazadovanjem demokracije in militarizacijo vladnih struktur.

Čeprav María Corina Machado ni bila prisotna na sami podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu, je kljub temu načrtovala prihod v Oslo, kar pa je povezano s tveganji.

Maria Corina Machado se ni udeležila podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica ne bo prisotna, nagrado pa bo v njenem imenu prevzel nekdo drug. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal, da bi jo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.